Zjutraj se je izkazalo, da Miro B. ni vzdržal na ganku in je prenesel svojo posteljo v verando pri drugi stavbi.
Mirova prenosna postelja
Jožica in Zdenka sta šotorili ob skednju
Gank na skednju
Alenkin del rezidence
Rajko pa je spal v delu skednja, ki je bil tak, da ga nočem pokazati.
Zajtrk v Šentjerneju pred odhodom proti samostanu Pleterje. Rajko nam je zaupal kako ga je v planinah strah višine. V glavnem smo se temu čudili. Če se ne motim, je Rajko še isto leto osvojil Triglav. Bom preveril.
Proti Pleterjem
Pred samostanom. Ker je bila nedelja, je bil samostan v bistvu zaprt. Ogledali smo si lahko zunanjo cerkev in cerkev pred vhodom v samostan.
Punce, kaj jim (menihom) delate? K sreči so bili (po)skriti v svojih celicah
Strop v zunanji cerkvi
Strumno proti zunanji cerkvi
Z Mirom B. sva si ogledala tudi cerkev pred zaprtim delom samostana
Notranjost cerkve
Spominska plošča na cerkvi
Pred odhodom naprej proti Šmarju in naprej po dolinah in gričih Dolenjske.
Tomaž nas je opozoril na Gracarjev turn
Gracarjev turn in Miro B.
Nismo se obnašali najlepše (rabutali smo). Ker je bila letina obilna, nismo naredili (pre)velike škode.
Postanek pred majhnim vzponom v Ratežu.
Nakupovalni center v Novem Mestu (Cikava) – priprave na vzpon na prelaz Vahta (od 188 m n. v. na 615 m n. v. v dolžini 10 km).
Proti Vahti
Počitek pri restavraciji Prepih
Pogled proti dolini od koder smo (pri)kolesarili
Slovenija. Tako lepa, za nekatere pa tudi takšna.
Malo zgodovine
Vahta 616 m n.v.
Zahtevno vključevanje v promet.
V Jugorju nas je čakala skupina, ki se je na Vahto pripeljala po dogovorjeni poti skozi Stopiče. Marino je na Vahti pozabil čelado. Vrnil se je, ampak je že dobila noge. Kdo je imel, kot ponavadi, glavni “guč”? Vprašanje je prelahko zato ni nagradno.
Župnijska cerkev svetega Jožefa v Bereči vasi
Spust proti Bušinji vasi (odcep za Radovico – Osnovna šola Brihtna buča)
Radovica. OŠ Brihtna buča – Foto Marina Kovač
Strogi učitelj Jože Matekovič
Ker smo zamujali, je prijazno odpovedal vaje dramske skupine in nam predstavil učno uro zemljepisa in zgodovine Bele Krajine. Ko smo spraševali glede prenočišča, je dolgo cincal ali nas naj spusti v svoj skedenj. Nazadnje se je odločil, da ne, ker ni bil dovolj pospravljen. Če bi mu prej povedali, bi lahko celo spali pri njem.
Že do šole je težko priti po hribu navzgor. Kako bo pri pouku?
Pred prvo šolsko uro (učitelja še ni). Smo še sproščeni, ker ne vemo, kaj nas čaka.
Video posnetek pouka: https://www.youtube.com/watch?v=n_5Cn4ZZWwM
Po petih mesecih sem ugotovil, da obstajata celo dve osnovni šoli, Bistra buča in Brihtna glava. Glede zmede sem pisal ravnatelju OŠ Brihtna glava.
Odgovoril mi je ravnatelj OŠ Brihtna glava, mi pa smo bili pri pouku v OŠ Bistra buča.
Gospod Miro zdravo!
Verjamem, da je zmeda… Sem Andrej Bajuk in ravnateljujem v šoli BRIHTNA GLAVA že od samega začetka in sicer od leta 2010. Po treh letih truda, vlaganja v promocije in reklame se je ime in moja ponudba dobro prijela in ime je začelo bit prepoznavno. Kar je opazil in finančno občutil tudi tudi Jože Matekovič, katerega sem izbral za učitelja v moji šoli Brihtna glava. Po treh letih se je odločil, seveda na skrivaj, da odpre svojo šolo, v kateri predstavlja svoje znanje in delo, katero se je v treh letih naučil pri meni. Kot vidite tudi ime je dal zelo podobno…. No, in s kom se naj dogovorimo … Bilo je narejeno podlo in nesramno. Še to, Bistra buča stoji skoraj nasproti Brihtne glave in se na račun moje šole (ista vas, skoraj isti naslov, ime…) dobesedno šlepa na moj račun, ja, in gosti so zmedeni. Mi delamo z mojim timom naprej, dodajamo nove vsebine izpopolnjujemo ponudbo in delamo pošteno.
Vabimo vas, da si tudi v živo pridete pogledat in doživet učno uro v identično opremljeni učilnici iz leta 1950.
Na kratko sem vam razložil, zakaj zmeda…
Lepo vas pozdravljam.
Andrej Bajuk 031 366 378
Značilno, a ne?
Desno “originalna” OŠ Brihtna glava in levo OŠ Bistra buča, ki smo jo obiskali
Torej, če bo kdo želel sodelovati pri pouku v “originalni” OŠ Brihtna glava, bo moral še enkrat na pot.
Ker v Radovici nismo našli prenočišča, smo pohiteli do prenočišča v kamp v Podzemlju.
Nekaj nas je prespalo v šotorih (Miro z Jasno, Zdenka, Marino, Janez… Zvonko, Tone, Andrej… so se nekam odpeljali prenočevat. Marina je edina prespala v “pravem” potepinskem slogu (na mizi v nadstrešici).
To je že naslednji dan zjutraj.
Najin šotor je že pospravljen in Marinina spalnica je spremenjena v zajtrkovalnico
Jožetovi potepini 2018 